Nastilj za konje

V praksi lahko zasledimo uporabo najrazličnejših materialov nastilja, ki v osnovi zasledujejo zahtevane kriterije, pri čemer pa je učinkovitost pri doseganju zastavljenih kriterijev odvisna predvsem od ustreznosti njihove uporabe. V praksi najpogosteje srečamo uporabo klasične slame, žagovine in oblancev. Vsekakor pa je za naše okolje zanimivo, da se v svetu kot alternativa uporabljata tudi papir in šota (Wood, 2009). Pri pregledu opravljenih raziskav na področju uporabe materialov za nastilj lahko zasledimo različne primere. Tako je denimo Knohl (2012), v posebej za to prirejenem testu nastiljev, primerjal klasično pšenično slamo, sesekljano slamo, pšenične pelete, pšenične brikete , sesekljano slamo ogrščice, sesekljano slamo lana, klasično žagovino, oblance in granulat iz mehkega lesa ter ugotovil, da imajo sodobni sistemi nastiljev precej prednosti na podlagi katerih je smiselno razmišljati o alternativi klasičnemu nastilju s slamo.

Pri izbiri optimalnega materiala za nastilj, je v prvi vrsti seveda pomembno definirati, za kakšen sistem nastilja gre, oziroma kaj nam naše danosti, kot tudi sam način in namen reje konj dopušča. Kot dva ekstrema naj omenimo oskrbo športnih konj in plemensko rejo ter vzrejo. V osnovi pri konjih ločimo tri sisteme nastilja: globoki nastilj z višino cca 25 cm, nizki nastilj s periodično menjavo nastilja in povprečno višino med 8 in10 cm ter sistem gumijastih oblog z minimalnim nastiljem in višino 1 do 3 cm.

Z globokim nastiljem zagotovimo protizdrsnost, mehkobo, izolativnost in suhost površine. Ključni negativni vplivi globokega nastilja je nedvomno sproščanje plinov, zlasti amonijaka, kar je posledica sorazmerno dolgih časovnih intervalov med kidanjem.

Nizki nastilj s periodičnim čiščenjem zmanjša porabo nastilja in poveča frekvenco kidanja ležišča, saj iz boksa dnevno odstranimo konjske fige in vsake 2 do 3 tedne v celoti odstranimo prepojen nastilj z urinom.

Pri sistemu gumijastih oblog z minimalnim nastiljem morajo le-te zagotavljati vse štiri zgoraj naštete kriterije optimalnega ležišča. Pri tem minimalni nastilj zagotavlja zlasti suhost in čistost ležalne površine, saj dnevno odstranimo ves vlažen in onesnažen nastilj.

Na količino porabe nastilja in suhost ležišča bistveno vpliva vpojnost nastilja. Ta je odvisna tako od vrste materiala, kot tudi od načina njegove obdelave. Za primerno suhost ležišča mora nastilj zagotoviti minimalno vpojnost med 5 do10 kg konjskega urina in 8 do12 kg konjskih fig dnevno.

Vpojnost različnih vrst nastilja sta v odstotkih glede na lastno maso nastilja definirala Kunz in Elsäßer (2011):

Navedene vrednosti veljajo za suhi nastilj, pri čemer velja poudariti, da je na primer pri sveži žagovini vpojnost bistveno manjša, odvisno od deleža vlage, ki ga vsebuje. Se pa pri izrazito suhi žagovini lahko pojavijo tudi problemi, povezani s povečano količino prahu, kar pomembno poslabša kvaliteto bivanja za konje.

Ne glede na sistem nastilja, moramo za zagotavljanje ustrezne suhosti ležišča prilagoditi količino nastilja tako, da lahko absorbira do 10 litrov tekočine (urin, iztrebki, napajalnik). Za to dnevno potrebujemo minimalno 5 kg klasične slame, 3 kg žagovine oziroma 2,5 kg sesekljane slame na konja. S tem pa seveda zadostimo zgolj enemu izmed štirih zgoraj omenjenih kriterijev, ki jih pri optimalni izbiri nastilja zasledujemo. Za zagotavljanje tudi ostalih treh, so seveda potrebne večje količine nastilja.

Različni avtorji navajajo različne letne potrebe nastilja za vzdrževanje primerne podlage za konje. Ob upoštevanju gostote žagovine potrebujemo pri nizkem nastilju približno 18 m³ oziroma dobre 3 t sveže žagovine letno na konja. Pri uporabi nastilja v obliki slame, je le-te potrebno zagotoviti do 3,5 t letno na konja oziroma če uporabljamo suhe lesene oblance, dobri 2 t letno na konja.

V okviru naše ponudbe vam ponujamo rezano slamo LenaBox, ki je zelo kvaliteten proizvod iz slovenske slame in pšenice. Več informacij nastilju LenaBox najdete na tukaj!