Pri oskrbi in reji konj je pomembno, da poizkušamo konjem zagotoviti optimalne pogoje vhlevitve. K temu nedvomno prispeva tudi kvaliteta bivalne in ležalne površine, kjer je konj vhlevljen. Zlasti je ta vidik pomemben, če konj večji del dneva preživi v boksu. V okviru prispevka namenjamo poseben poudarek uporabi sistema nastilja. Slednje namreč pomembno vpliva tako na počutje živali (v najširšem pomenu besede), kot tudi na sam stroškovni vidik oskrbe konj. In sicer tako z vidika stroškov nastilja, stroškov dela, skladiščnih prostorov, morebitne investicije, kot tudi morebitnih stroškov zdravljenja, ki so lahko posledica neustrezne uporabne nastilja.
Osnovni namen nastilja je seveda jasen, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da z njegovo izbiro pomembno vplivamo tudi na podlago vhlevitve. Tako denimo Švicarski predpisi za varstvo konj1 narekujejo štiri osnovne funkcije, ki jih mora izpolnjevati ustrezna podlaga za rejo in oskrbo konj. Ustrezna ležalna površina za konja mora zagotavljati primerno protizdrsnost, mehkobo oziroma ležalno udobje, izolativnost za zagotavljanje ohranjanja telesne temperature in ustrezno suhost ležalne površine. Vlažen ali celo moker nastilj ima bistveno slabšo toplotno izolativnost in je z stališča toplotnega ugodja za konja neprimeren ter ga je potrebno zamenjati.
Ob prehodu z nizkega nastilja na sistem gumijastih oblog z minimalnim nastiljem, se poraba nastilja pričakovano zmanjša. Benz in sod. (2013) na podlagi opravljenega poizkusa ocenjujejo, da gre za zmanjšanje v višini 30%. Tako letno potrebujemo za primerno kakovost konjskega ležišča slabe 1,5 t suhih lesnih oblancev. Pri tem se zmanjša tudi potrebni skladiščni prostor in hlevski gnoj. Zanemariti pa ne gre niti porabljenega časa za dnevno oskrbo, ki ga Benz in sod (2013) ocenjujejo s 25% zmanjšanjem. Poizkus so izvedli tudi z vidika razvoja enterobakterij, kvasovk, plesni in gliv nad in pod gumijastimi oblogami. Pri tem niso zaznali povečanega tveganja za razvoj zgoraj naštetih mikroorganizmov v primerjavi z nizkim nastiljem. Pri istem poizkusu so tudi ugotovili, da je koncentracija amonijaka v poletnih mesecih pri sistemu nizkega nastilja višja, kot pri sistemu gum z minimalnim nastiljem.