Primerjava nastiljev

Koliko nas v resnici stane mehko in čisto ležišče za konja?

Pred nekaj dnevi sva z znancem, ki je sicer priznani slovenski trener, zabredla v debato o tem, koliko nas stane nastilj za konja.

Njegovo stališče, da je žagovina z bližnje žage absolutni zmagovalec tako glede cene kot tudi enostavnosti kidanja, je najino debati naredilo še posebej zanimivo. Ker nikakor nisva prišla do skupnega zaključka in sem tudi sam bil že precej zmeden, sem se odločil narediti preprosto ekonomsko primerjavo najbolj pogostih nastiljev pri nas.

V primerjavi je zajetih 7 različnih sistemov nastilja:

• Dolga pšenična slama
• Narezana odprašena slama
• Narezana odprašena slama z gumijastimi podlogami
• Sveža žagovina
• Sveža zagovina z gumijastimi podlogami
• Suhi odprašeni oblanci
• Suhi odprašeni oblanci z gumijastimi podlogami

Glavna dejavnika ki vplivata na mesečni strošek nastilja sta količina potrebnega nastilja v kg in cena nastilja. Letno količino nastilja lahko zmanjšamo z vgradnjo gumijastih podlog v konjev boks, kar pa predstavlja določeno investicijo (v našem primeru smo upoštevali 9 m² 18 mm debele podložne gume z 5 letno garancijo proizvajalca v vrednosti 369,00 EUR z DDV).

Tabela 1: Cena in letna poraba različnih vrst nastilja¹

Celotno primerjava je narejena za 5 let, saj imajo tudi gumijaste podloge 5 let garancije proizvajalca. Iz grafa je razvidno, da je absolutni zmagovalec sveža žagovina, v kolikor upoštevamo samo ceno in količino materiala za nastilj in vse drugo zanemarimo.

Pri uporabi sveže žagovine se nam investicija v gumijaste podloge vrne v 5. letu uporabe (točka C). Pri uporabi narezane odprašene slame (točka B) ali odprašenih suhih oblancev (točka C) pa že v 2. letu uporabe gumijastih podlog.

Primerjava stroškov nastilja in investicije v nakup gum za konje od 1. do 5. leta

Kaj pa strošek dela in vrednost hlevskega gnoja? Torej je na prvi pogled imel moj znanec prav in je sveža žagovina res zelo ugodna rešitev za konjski nastilj. Zanimalo pa me je tudi, kaj bi pokazala bolj podrobna analiza, ki bi upoštevala tudi potreben strošek dela (potreben čas in urno postavko delavca) ter kvaliteto konjskega gnoja.

Strošek dela je sestavljen iz bruto urne postavke delavca z minimalno plačo (6 €/h)² ter letne porabe časa za kidanje konjevega boksa (30 h/leto za boks z gumijastimi podlogami in 39 h/leto za boks brez gumijastih podlog)³. Za čiščenje boksa z dolgo slamo smo predvideli 2x daljši čas kot pri boksu z gumijastimi podlogami (60 h/leto).

Drugi dejavnik pri bolj podrobni analizi je vrednost in uporabost konjskega gnoja. Glede na dejstvo, da je žagovina za gnojenje vrtov ali njivskih površin škodljiva, konjski gnoj z vsebnostjo žagovine nima tržne vrednosti. V nekaterih evropskih državah velja celo prepoved gnojenja kmetijskih površin z hlevskim gnojem, ki vsebuje žagovino. Letno od vsakega konja dobimo med 11 – 19 m³ konjskega gnoja, ki ima potencialno vrednost med 275 – 575 € (25 €/m³), vendar pa je zaradi vsebnosti žagovine praktično neuporaben.

Primerjava stroškov nastilja in investicije v nakup gum za konje od 1. do 5. leta z upoštevanjem stroškov dela in vrednostjo konjskega gnoja

Iz grafa je razviden negativni vpliv konjskega gnoja z vsebnostjo žagovine, še posebej njegova velika količina. V 4. letu uporabe so od sveže žagovine ugodnejši celo suhi odprašeni oblanci z gumijastimi podlogami (točka C), saj ustvarijo samo 11 m³ nezaželjenega konjskega gnoja, medtem ko sveža žagovina ustvari 19 m³ nezaželjenega konjskega gnoja letno.

Pri bolj podrobni analizi se v 2. letu uporabe najbolj izkaže narezana odprašena slama z gumijastimi podlogami, ki upraviči investicijo v gumijaste podloge že na začetku 2. leta uporabe (točka A) ter na koncu 2. leta postane najugodnejša celo pred dolgo pšenično slamo (točba B).

Ekonomska primerjava različnih vrst nastiljev ni znanstveni ali raziskovalni članek, ampak je glasno razmišljanje ljubitelja in poznavalca konj.

Izpolnite tabelo Vnos podatkov za primerjavo nastiljev ter nam jo pošljite na info@za-konje.com boste na svoj mail dobili grafe na podlagi vaših podatkov, ki odražajo vašo dejansko situacijo.

Glavni namen primerjave je vzpodbuditi kritično in celovito razmišljanje o pomembnosti konjevega nastilja. Zraven finančnega vidika se moramo zavedati, da količina in sistem nastilja vplivata tudi na kvaliteto zraka in konjevo počutje v hlevu.

Literatura:

1. Tobias Knoll; Großer Einstreutest – Hat Stroh ausgedint?; September 2012
2. http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/racunovodstvo/kako-je-sestavljena-placa
3. Dr. Barbara Benz; Weniger Einstreu bei gleichem Komfort; Pferde Zucht & Haltung 1/2013